Izštekani

�?

Video: Chora tua tristeza�? �? Dekle iz Ipaneme�? �? Lamento no moro

IZ�? TEKANI BOSSA DE NOVO�?

14.03.2006�?

Ko je samba konec petdesetih let v Riu de Janeiru srečala ameriški cool jazz, se je rodila bossa nova. Novi val, dobesedno. Muzika z enim najbolj prefinjenih izrazov, s težavnim ritmom, ki kakor da plava mimo, z zapleteno harmonsko strukturo in s petjem, ki to ni, ampak je bolj podobno govoru. Bila je skulirana, uživaška glasba srednjega in visokega razreda, ki so ji očitali zamerikaniziranost in to, da premalo govori o resničnem življenju brazilskega delovnega človeka. A ko se je bossa nova v drugi polovici šestdesetih zlila v umetniško gibanje tropicalismo, ji je bilo oproščeno. Postala je eden kanonov brazilske in svetovne popularne glasbe.�?

Tudi pri nas smo jo poslušali že v šestdesetih, predvsem skozi note Jožeta Privška, rahlo dekadentna besedila Gregorja Strniše in grlo Elde Viler. A ne dosti, ostala je priboljšek za sladokusce. Prav na te ciljamo s temle besedilom. Ko se je slovenski pevec Primož Vitez pred tremi leti odpravil na pot v Brazilijo, je v Riu de Janeiru s tamošnjim kitaristom v tamošnjem studiu posnel ploščo. Kar tako, na horuk. Rodila se je BOSSA DE NOVO. Sprva enkratni podvig, ki je prerasel v skupino, ki je menjavala sestavo in se v zadnjem času ustalila na nenavadnih koordinatah. Bossa de novo so: Primož Vitez (glas), Aljoša Kosor (kitara), Marko Gregorič (kontrabas), Mitja Vrhovnik Smrekar (tolkala) in Drago Ivanuša (harmonika). Bossa nova s harmoniko? S samosvojim, malo tudi slovenskim pridihom? Da, pravijo, da je to tisto, kar dela godbo skupine Bossa de novo drugačno. Premiki v njej se še dogajajo, vse bolj se odmika od standardne bossa nove, kar je v repertoarju še ostaja, je manj znana. Krepi pa se druga veja – prirejanje glasbe, ki izvirno ni bossa nova, na »bossa de novo« način. Tako ni več presenečenje, da v njihovi izvedbi slišimo pesmi slovenskih pionirčkov, jugo rock in italijansko kancono!

Bossa de novo bodo 6. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopili ob bok čudoviti brazilski pevki Moniki Salmaso. �? e prej pa kanijo izdati ploščo. Ploščo, na kateri utegne biti objavljen marsikateri posnetek, ki bo nastal v oddaji IZ�? TEKANI na Radiu Slovenija, v petek 17. marca 2006 ob 22.25 na 2. programu - Valu 202. Noben biser, ki ga posvečeni v njihovo glasbo že poznate, ne bo manjkal. Napovemo pa lahko tudi skritega gosta! Vljudno vabljeni k poslušanju. Pa še naslednji izštekani datum si zapišite: 14. aprila v oddaji nastopa izvrstni mladi kantavtor Gorazd Lampe.

IZ�? TEKANI BOSSA DE NOVO
RADIO SLOVENIJA, 2. program – Val 202, petek, 17.3.2006 ob 22.25

IZ�? TEKANI BOSSA DE NOVO

"Ko je samba konec petdesetih let v Riu de Janeiru srečala ameriški cool
jazz, se je rodila bossa nova. Novi val, dobesedno. Muzika z enim najbolj
prefinjenih izrazov, s težavnim ritmom, ki kakor da plava mimo, z zapleteno
harmonsko strukturo in s petjem, ki to ni, ampak je bolj podobno govoru.
Bila je skulirana, uživaška glasba srednjega in visokega razreda, ki so ji
očitali uspeh v Ameriki in to, da premalo govori o resničnem življenju
brazilskega delovnega človeka. A ko se je bossa nova v drugi polovici
šestdesetih zlila v umetniško gibanje tropicalismo, ji je bilo oproščeno.
Postala je eden kanonov brazilske in svetovne popularne glasbe.

Tudi pri nas smo jo poslušali že v šestdesetih, predvsem skozi note Jožeta
Privška, rahlo dekadentna besedila Gregorja Strniše in grlo Elde Viler. A ne
dosti, ostala je priboljšek za sladokusce.

Ko se je slovenski pevec Primož Vitez pred tremi leti odpravil na pot v
Brazilijo, je v Riu de Janeiru s tamošnjim kitaristom v tamošnjem studiu
posnel ploščo. Kar tako, na horuk. Rodila se je BOSSA DE NOVO. Sprva
enkratni podvig, ki je prerasel v skupino, ki je menjavala sestavo in se v
zadnjem času ustalila na nenavadnih koordinatah. Bossa de novo so: Primož
Vitez (glas), Aljoša Kosor (kitara), Marko Gregorič (kontrabas), Mitja
Vrhovnik Smrekar (tolkala) in Drago Ivanuša (harmonika). Bossa nova s
harmoniko? S samosvojim, malo tudi slovenskim pridihom? Da, pravijo, da je
to tisto, kar dela godbo skupine Bossa de novo drugačno. Premiki v njej se
še dogajajo, vse bolj se odmika od standardne bossa nove, kar je v
repertoarju še ostaja, je manj znana. Krepi pa se druga veja: prirejanje
glasbe, ki izvirno ni bossa nova, na "bossa de novo" način. Tako ni več
presenečenje, da v njihovi izvedbi slišimo pesmi slovenskih pionirčkov, jugo
rock in italijansko kancono! "

Jure Longyka